IME PROCESA: upravljanje zahtev
Skrbnika procesa
Proces sta oblikovala:
| Ime, priimek |
Vloga |
| Leon Dobnik |
Integrator, načrtovalec podprocesov |
| Primož Gajšek |
Spletni oblikovalec, načrtovalec podprocesov |
Namen procesa
Procesi upravljanja zahtev upravljajo vse zahteve, ki so prejete ali ustvarjene v projektu (tehnične, ne tehnične), kot tiste, ki so dodane projektu s strani organizacije. Naprimer, če imamo implementirano procesno področje razvoj zahtev, bodo njegovi procesi ustvarili zahteve produktov in njihovih komponent in tudi te bodo nato upravljali procesi upravljanja zahtev. Še več, kadar imamo implementirana procesna področja upravljanje zahtev, razvoj zahtev in tehnične rešitve, bodo njihovi pripadajoči procesi tesno povezani in potekali hkrati. To procesno področje zagotavlja potrebne korake, da dogovorjen nabor zahtev omogoča podporo planiranju in izvrševanju potreb projekta. Ko nam avtoriziran podajalec zahtev v času projekta poda zahtevo, zahtevo z njim preučimo, da razrešimo sporne točke in preprečimo nesporazume še preden zahtevo vstavimo v projektni plan. Ko torej enkrat podajalec zahtev in prejemnik dosežeta dogovor, sodelujoči v projektu pričnejo z njenim izvajanjem. Zahteve se tekom projekta spreminjajo, zato je pomembno da beležimo njihove spremembe in identificiramo nekonsistentnosti, ki se lahko pojavijo med plani, zahtevami ter vmesnimi (končnimi) izdelki. Del upravljanja zahtev je zagotavljanje dvosmerne sledljivosti med viri zahtev in zahtevami proizvodov ter njihovih komponent.
Okolica procesa
Na spodnjem modelu je prikazan vrhnji (kontekstni)
pogled na procesno področje, kjer je procesno področje modelirano
z enim samim procesom. Vsi ostali elementi modela (vloge, vhodni
izhodni dokumenti, standardi, dogodki, izjeme, metrike, ...) prikazujejo
interakcijo okolice z obravnavanim procesnim področjem in obratno.
Dokumenti v procesu
Vhodno/Izhodni dokumenti
Vhodni dokumenti procesa so:
Projektni plan: je "glavni dokument" nekega projekta, kateri ocenjuje in predvideva atribute vmesnih/končnih izdelkov, aktivnosti, potrebne vire, časovne mejnike, identificira vire in jih analizira.
Zahteva: dokument, v katerem stranka formalno opredeli neko tehnično ali ne tehnično lastnost končnega izdelka.
Sprememba zahteve: dokument, v katerem
se formalno opredeli vir, vzrok in opis spremembe zahteve.
Izhodni dokumenti (rezultati) procesa so:
Dogovorjen seznam zahtev: gre dokument, na katerem so zapisane vse sprejete strankine zahteve, katere je podala skozi celoten projekt. Veliko večino zahtev dobimo na začetku, saj so zahteve osnova za podpis pogodbe in kasnejšo verifikacijo programske opreme.
Seznam odgovornosti za posamezne zahteve: je dokument, iz katerega je razvidno, kdo je bil zadolžen za izvrševanje posamezne zahteve in ali njenih sprememb.
Dokument sledljivosti zahtev: gre za dokument, pogosteje pa za računalniški sistem sledljivosti zahtev (lahko v okviru upravljanja konfiguracije), ki podpira sledljivost med zahtevami, projektnim planom in vmesnimi/končnimi izdelki. Del njega je tudi t.i. matrika sledljivosti.
Referenčni dokumenti (standardi)
Proces je skladen s sledečim standardom:
CMMI-SW, verzije 1.1, stopenjska predstavitev: Zrelostno zmožnostni model je v splošnem ogrodje, ki predstavlja pot izboljšav in priporočil za organizacije, ki razvijajo programsko opremo in želijo povečati zmožnost svojih procesov. CMMI-SW pa je eden izmed modelov standarda CMMI, ki se namenjen razvoju programske opreme. Na voljo sta dve možni predstavitvi, stopenjska in nadaljevalna. V konkretnem projektu uporabljamo stopenjsko predstavitev, kjer organizacija napreduje po zrelostnih nivojih, katerih je v standardu pet: izvajani nivo, vodeni nivo, definirani nivo, kvantitativno vodeni nivo in optimizacijski nivo. Za doseganje posameznega zrelostnega nivoja, pa so določena procesna področja, katera organizacija mora vpeljati; tako naprimer je za doseganje vodenega nivoja potrebno procesno področje katerega ravnokar berete (upravljanja zahtev). Vsako procesno področje pa je opredeljeno s splošnimi in specifičnimi cilji. Splošni cilji so med procesnimi področji podobni in gre za "navodila" kako posamezno procesno področje uvedemo in kaj je potrebno, da dosežemo nek zrelostni nivo. Povsem "druga pesem" pa so specifični cilji, ki določajo edinstven(e) cilj(e) za vsako procesno področje posebej. Splošni in specifični cilji so nadaljnjo razdelani s splošnimi in specifičnimi praksami, ki določajo nabor aktivnosti, katere moramo izvesti, če želimo omenjene cilje doseči.
Seznam ostalih dokumentov, ki se uporabljajo znotraj procesa.
Vloge v procesu
Seznam vlog v procesu.
Meritve procesa
Proces merimo s sledečimi metrikami:
| Naziv metrike |
Opis metrike |
| Metrika sprememb zahtev |
Posamezna zahteva se lahko skozi projekt nekajkrat spremeni. Ogledamo si, katere zahteve smo spremenili največkrat - povežemo to še z razlogi in imamo vir, ki nam lahko pomaga proces v prihodnje optimizirati. |
| Metrika rasti zahtev |
Na različne dneve prejmemo različno število zahtev in ali njenih sprememb. Postavimo graf, kjer spremljamo na osi x datume, na osi y pa število zahtev. Metrika je koristna, saj lahko ob kombiniranju s pomembnimi dogodki (npr: sestanek s stranko, testiranje) kdaj bo teh največ. |
| Metrika prioritet zahtev |
Zahteve razdelimo v skupine glede na prioriteto, naprimer na: zaželene, nujne, nedodeljene, uporabne. Sedaj lahko med seboj primerjamo, glede na število prejetih zahtev, koliko je katerih. |
| Metrika statusa zahtev |
Zahteve se lahko nahajajo v različnih stanjih: so še nedodeljene, so v izvajanju, so končane. Glede na neko časovno obdobje (npr: teden) spremljamo katerih je koliko. |
| Metrika tipa zahtev |
Zahteve se lahko nanašajo na različna področja, naprimer: ustvarjalne, projektne, testne, poslovne, funkcionalne, uporabniške. Spet lahko med seboj, glede na število prejetih, primerjamo koliko jih je iz katere skupine. |
Procesni model
Na spodnjem modelu so prikazani specifični cilji in specifične
prakse procesnega področja v obliki procesa. Pri tem vsebuje model
akterje in njihove vloge v procesu (izvaja, sodeluje, odloča, je
obveščen o).
Procesni model z bazeni
Na spodnjem modelu so v ospredju sporočilni tokovi ki potekajo
med vlogami oziroma akterji, ki sodelujejo v procesnem področju. V bazenih ne prikažemo podrobnosti.
fokusirani pogledi na bazen
Fokusirani pogledi na podrobnosti bazenov prikazujejo podrobnosti tri najbolj 'pomembnih' bazenov.
Natančna preučitev in študij tega procesnega področja je močno olajšan, če si v primeru nejasnosti pomagamo s celotnim modelom tega procesnega področja. Na voljo je tukaj.
Podrobnosti so prikazane do nivoja specifičnih pod-praks (subpractices).
Na spodnjem modelu so prikazane podrobnosti bazena Stranka.
Na spodnjem modelu so prikazane podrobnosti bazena Upravitelj zahtev.
Na spodnjem modelu so prikazane podrobnosti bazena Vodja projekta.
|
